Vadbo prvih članov je prevzel Andrej Sackl, ki je bil zaposlen na rudniku, pred tem pa je že deloval kot gasilec. Začetki so bili skromni, vendar so zavedni člani in vodstvo uspeli utrditi društvo, nakupiti izredno sodobno in kvalitetno opremo ter širiti članstvo.
Pogum, požrtvovalnost in močna narodnostna zavest so prispevali h krepitvi članstva. Kljub nasprotovanju hrastniških industrijskih mogotcev, mu je uspelo odpraviti nemško poveljevanje in leta 1902 prvikrat nastopiti s slovenskim poveljevanjem tudi v javnosti.
Ob 20-letnici, leta 1907, je bil razvit prvi društveni prapor.
To obdobje zaznamujejo tudi številni požari. Pri gašenju so člani sodelovali z moštvom in opremo: večji požar v TKI Hrastnik, v Šavni peči, v vasi Prapretno …
